Triatlon Extrememan 3,8/180/42, Nagyatad Madžarska

Pred slabim letom sem se zaradi poškodbe odrekel ultra tekaškim preizkušnjam in si zaradi raznolikosti gibanja izbral triatlon. Seveda sem bil na začetku popolnoma zbegan in brez prave motivacije, saj nisem imel nobenih plavalskih izkušenj, prav tako me niso privlačile kratke, a eksplozivne tekme. Se že pozna EMŠO.

Včlanil sem v klub TKL, kjer sem začel s plavalnim treningom in se udeležil Olimpik triatlona v Jesolu, kjer sem doživel triatlonski ognjeni krst. S triatlonom sem se v trenutku zasvojil in si za cilj postavil, da v enem letu natreniram za uspešno izvedbo Ironmana, kar pomeni 3,8  km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. Po pregledu koledarja tekem sem se odločil za triatlon Extrememan v mestu Nagyatad na Madžarskem, ki tam poteka od leta 1990 in se je odvijal to soboto.

V četrtek sva s Katjo odrinila iz Ljubljane in po dobrih treh urah prispela v pregret Nagyatad. Nagyatad je majhno mesto na jugu Madžarske s termalni vrelcem, bazenom in majhnim, a lepo urejenim kampom. Po opravljenih formalnostih v kampu sva odšla v 200 m oddaljen race office po številko in darilno vrečko. Že tu sem bil prijetno presenečen. Vse je bilo lepo označeno, enostavno in vsi so bili izredno prijazni. Še največ težav je bilo pri komunikaciji, saj jih izredno malo govori angleško ali nemško. No, z dobro voljo in malo mahanja se je vse rešilo.

Bolj ko se je bližala tekma, bolj me je črvičilo. Končno sem se lotil priprave vreč z opremo za tranzicijo. Vsega skupaj je bilo ogromno. Kup gelov, hidracijskih praškov, Frutabel in ostale robe. Vse po nekem predvidenem scenariju v svojo vrečko. Vse mi je bilo jasno, samo to, kako sem bom odzival na peklensko vročino, ne. Temperature so se gibale vse tja do 36^oC.

Ob petih zjutraj smo se na dan tekme z avtobusom odpeljali na štart plavanja, ki je v umetnem rudniškem jezeru GYÉKÉNYES. Pričakalo nas je izredno lepo jezerce s čisto in bistro vodo. Temperatura vode je bila 29,4^oC. V tranzicijskem prostoru pripravim kolo in opremo, nato še malo ogrevanja in top ustreli. Plavamo, se tepemo, na koncu prvega kroga se vse skupaj umiri. Suvereno oddelam še en krog, zaključim v 1:20h in že se preoblačim v kolesarsko opremo.

Kolesarska trasa dolžine 180 km in 650 m višinske razlike je tehnično nezahtevna, veter večinoma  bočni, asfalt OK. Cesta je zaprta za promet, a se vseeno najde kakšen avto. Proga poteka od jezera nazaj do Nagyatad-a, ter ob ciljni areni obrne in naredi še tri manjše kroge. Okrepčevalnice so dobro razporejene in založene. Proti koncu dirke je začela iz tal sevati vročina. Neverjetno, letim 35 km/h, okrog mene piš vetra, od spodaj pa buhti. Temperatura zraka je bila 36^oC. Koliko je imel asfalt si lahko samo mislim.

Katja me je na vsakem krogu med množico navijačev pričakala v svojem boksu ob cesti. Počutil sem se kot na dirki F1. Pridrvim in že mi podaja pijačo, gele in ostale dobrote. Kolo sem brez težav oddelal v 6 h. Pod tušem z mrzlo vodo v tranzicijskem prostoru, se je kar pokadilo iz mene.

Tekaški del, ki je sestavljen iz osmih krogov po 5,25 km, sem začel s hudim tempom. Cilj sem imel končati pod 12 h. Hiter tempo, vročina in sonce so hitro terjali svoj davek. Merilec pulza je že na kuncu prvega kroga kazal 95%, počutil sem se kot gyros v kakšni kebabčinici. Na tleh asfalt, ki je bil na nekaterih predelih tako vroč, da so se podplati lepili kot na mastno ilovico. Od strani je pripekalo sonce. V glavi pa ideja, da grem pod 12 h, tudi če crknem. V drug krog grem na silo. V mislih velike tekaške zgodbe. Hvala Dušan, hvala Ruth, za vajine izkušnje in samopreseganje. Pa Spartatlon,  Badwater in podobne štorije. Kje je meja? Glavo nekako porihtam, ko se oglasi želodec. Noče več sodelovati! Nič ne gre iz mene ven. Ne spodaj, ne zgoraj. Kriza. Nekako prikrevsam v boks k Katji. Tik pred tem sem, da vržem puško v koruzo. Začuti me, mi poda grenko limonado, me brcne in reče: »Kaj se boš smilil sam sebi, saj imaš samo še šest krogov!« Ne vem, kaj je bil katalizator. Limonin digestiv ali Katjin poriv, verjetno pa mešanica vsega. Hvala bejbi!

Začnem tretji krog in se vrnem nazaj. Spet tečem v dobrem tempu, ko se nas usliši še oni zgoraj in pred sonce pošlje oblake. Hvala! Odtekel sem še preostale kroge v super navijaškem vzdušju Extrememana in v cilj prišel po 11:52h. Napovedovalec vpije: "Andrej Drobež Ironman!" Super!

Med enajstmesečnim treningom sem imel obdobja v katerih sem imel občutek, da treniram premalo. Spet drugič, da sem popolnoma pretreniran. Ker so ti občutki zelo subjektivni, mi je bila v izredno pomoč športna ura Suunto Ambit2, s katero sem opravil večino treningov in pripravljalnih tekem. Statistika je pokazala naslednje podatke.

Vse aktivnosti skupaj t=11mesecev	Ur	Razdalja v km
Tek	187	1350
Kolo	130	2921
Plavanje	87	164
Ostalo	101
Skupaj	505
Tedensko	10,6

To pomeni, da sem vsak teden dobrih deset ur preživel na športnih aktivnostih, bil ob tem odsoten od doma in družine. Zato se iskreno zahvaljujem Katji, Brini in Maksu, ter sodelavcem v Energe za razumevanje in podporo pri projektu Extrememan, ki mi je ob njihovi pomoči več kot odlično uspel.