Letošnjo ultra sezono sva zaključila zelo prijetno in na
easy. Na prekrasnem Štanjelskem teku, ki ga oglašujejo sicer kot
desetkilometrskega, ampak na razgibani trasi po Krasu smo jih nabrali le kakih
devet.
Na Štanjelski tek sem si želela že nekaj časa, saj so ga
promovirali mnogi tekaški prijatelji. Tako sva se na deževno decembrsko soboto
podala proti Krasu, kjer je bila poleg dežja napovedana še burja. Vreme ni
vabilo k teku in priznam, če ne bi bila zmenjena s prijateljicami, bi se
lahko zgodilo, da bi ostala kar doma.
Zbrali smo se pri Lovski koči malo ven iz Štanjela. Pred
mrazom, ki je silil pod oblačila, se skoraj ni bilo mogoče ubranit. Čakanje nas je
kar precej premrazilo in v uri pred startom je šlo največ debat na temo kaj obleči.
Poleg tega je bilo na sporedu veliko fantaziranja o tem, kako bi bilo lepo, če bi sijalo sonce. Ja, verjamem,
da je ta tek v poznojesenskem sončku lahko še veliko lepši.
Na startu se nas je kljub slabemu vremenu nabralo kar lepo
število. Tekli smo po kolovozih, malo po asfaltu in tudi kakšna gozdna potka se
je znašla vmes. Dinamična proga z ravno prav vzpona je minila kot bi
mignil. Kaj pa je devet kilometrov po letošnjih razdaljah!
Po teku pa prijeten zaključek ob pršutu in čaju, skupaj z
veliko tekaškega čveka. Koliko je bilo kilometrov, pa koliko jih še bo. Katere
so pretečene tekme, katere so v planu. Pa treningi, hrana in podobno. Vse, kar
pač druži nas, tekaške obsedence. Stiskali smo se pod nadstreškom pri lovski
koči in ker nas je bilo toliko, nam tudi mraz ni prišel do živega. No, nekateri
so si pri tem pomagali še s teranom.
S sprehodom po deževnem Štanjelu in večerjo na kmečkem
turizmu pri Peliconovih v Coljavi sva zaključila ta prelep dan. K Peliconovim bi se še
vrnila, ker je bil ambient prekrasen in hrana okusna. Zamerim jim samo to, da
je nekaterih dobrot zmanjkalo. Zaradi sprehoda po Štanjelu sva bila namreč malo
pozna in so naju v Coljavi prehiteli tekaški kolegi iz TurboM, ki so pojedli ves kakijev
štrudl.
Naslednje leto prideva spet. Naročava pa sonček, ker v sončnem vremenu mora biti ta tek ne samo lep, ampak že skoraj kičast, druženje po njem, z vključenim lenarjenjem na sončku, pa več kot prijetno. Pa v Coljavo bova bolj pohitela. Na sprehod v Štanjel greva lahko tudi zvečer.
