Prekrasno izbrana trasa. Razgledi, ki so se nam odpirali v lepem sončnem vremenu, so bili dih jemajoči. Soline so bile kot na dlani, za njimi Piran, pa pogled vse do Triglava. Srčnost organizatorjev, preprostost dogodka in odličen bakalar v cilju le dodajo k pozitivnemu vzdušju. Kritika leti le na račun vsakoletne zamude pri štartu in zmede na podelitvi, ki sta bili preprosto nepotrebni.
Tudi s svojim tekom sem neizmerno zadovoljna. Lanski rezultat je konkretno izboljšan. Na klancih ni bilo težav, saj sem letos res pridno trenirala. Od Grožnjana do Mirne me je vlekla znanka s svojimi zgodbami. Ob Mirni pa mi je tempo narekovala tekaška prijateljica. Ob njenem tempu sem bila sposobna samo ahajev in ohojev, ona pa je čvekala, da sploh ne vem, kdaj sva pretekli tistih dolgočasnih 15km. Kar naenkrat se je pred nama odprl razgled na morje in sonce nad njim. V zadnji klanec me je s svojo pozitivno energijo tako spodbudila, da sem prehitela še tri sotekače. To nama je uspelo z njeno posebno taktiko, ki je ne izdam, ker jo bova še kdaj uporabili. V cilj sem pritekla na široko nasmejana in spet presenetila svojega možička, saj ni pričakoval, da mu bom tako tesno za petami.
Drugo leto pridem preizkusit, če bi šlo še hitreje in če bo bakalar še vedno tako zelo dober.
